Psychotherapists' attitudes toward the use of artificial intelligence in therapeutic practice

Magistrsko delo obravnava stališča psihoterapevtov do uporabe umetne inteligence v terapevtski praksi. Namen raziskave je bil preučiti pogostost uporabe umetne inteligence med psihoterapevti, njihovo zaznano kompetentnost za uporabo tehnologije, odnos do umetne inteligence ter etične dileme in priložnosti, povezane z njeno uporabo v psihoterapiji. Teoretični del razlaga uporabo umetne inteligence na področju psihoterapije, pri čemer se osredotoča na pogovorno umetno inteligenco, digitalne terapevtske aplikacije, analizo govora, prepoznavanje čustev in digitalno fenotipiziranje. Obravnavani so tudi vplivi umetne inteligence na terapevtski odnos, digitalne kompetence psihoterapevtov in etični vidiki uporabe UI, kot so varstvo podatkov, algoritmična pristranskost in odgovornost pri uporabi tehnologije. Empirični del temelji na kombinirani uporabi kvantitativnega in kvalitativnega raziskovalnega pristopa. Kvantitativni del je bil izveden s spletnim vprašalnikom (N = 226), kvalitativni del pa z metodo fokusne skupine slovenskih psihoterapevtov (N = 7). Rezultati raziskave kažejo razkorak med relativno nizko pogostostjo uporabe umetne inteligence in zaznano potrebo po kompetencah za njeno uporabo. Psihoterapevti umetno inteligenco večinoma dojemajo kot podporno orodje, ne pa kot nadomestilo terapevtskega odnosa, ki ostaja osrednji element psihoterapevtskega procesa. Udeleženci hkrati prepoznavajo potencial UI za izboljšanje dostopnosti podpore na področju duševnega zdravja, predlagajo pa previdnost pri etičnih vprašanjih, varnosti podatkov, zanesljivosti sistemov in vplivu tehnologije na pristnost medosebnega odnosa. Ugotovitve raziskave poudarjajo potrebo po dodatnem izobraževanju psihoterapevtov na področju digitalnih kompetenc, razvoju etičnih smernic ter nadaljnjem raziskovanju učinkov umetne inteligence v psihoterapevtski praksi.